KAKŠEN JE TVOJ ODNOS DO SEBE?

Ženske smo vsestranska bitja, ogromen rezervoar Osebne Moči pa kaj hitro poide, ko poskušamo ustreči vsem okoli sebe in dokončati vse začrtane obveznosti – ki jim, iskreno rečeno, nikdar ni videti konca.

Ženska valujoča, mehka in sprejemljiva energija prehitro postane zakrčena, ko v svoje telo nenehno vnašamo stresne občutke, ostajamo neizprosne do sebe v bitki s časom. Vroča energija v glavi ohladi maternico, od koder v resnici črpamo osebno moč za delovanje, simptomi pa postanejo ovire, ki jih znova poskušamo obvladati na aktiven (moški) način – namesto, da bi se ustavile in dale sebi dovoljenje za mirovanje, počitek (kar je pravzaprav ženska energija, njena domena). Kajti, šele ko se ustavimo in prisluhnimo sebi, lastnim potrebam, zmoremo slišati svoj glas, glas intuicije, zavoljo česar smo tako zelo posebne, edinstvene.

V današnjem času ženski primanjkuje prav tega – mirovanja, počitka … in sočutja do sebe, nežnosti in mehkobe. S tem dejanjem (za katerega se moramo danes pravzaprav Odločiti!) sebi omogočimo, da se ustavimo, napolnimo lasten rezervoar in prisluhnimo modrostim znotraj sebe, tihim sporočilom, katera nas poskušajo doseči v hrupnem okolju, v katerem živimo. Na takšen način, ko prisluhnemo sebi, najlažje najdemo odgovore, ki jih potrebujemo – ki jih običajno v dirki s časom prepogosto iščemo izven sebe. Si že spoznala, da to le malo kdaj deluje?

Zunanji svet in celoten sistem, ki je tako naravnan že desetletja nas neizprosno sili v delovanje, ki nas odreže od lastnega izvora, našega bistva. V šolskem sistemu nas ne učijo, kako živeti v skladu z naravnimi cikli, ki so del nas, ne učijo nas, kako prisluhniti sebi in razvijati lastno čustveno inteligenco. Ne učijo nas samozavesti in s tem stabilnosti, ki nam omogoča zdravo, zrelo delovanje.

Celo Nikola Tesla je nekdaj dejal: »Če želiš ustvariti robota, se zgleduj po človeku.« In to smo postali, ko smo vso svojo moč, energijo predali nekomu zunaj sebe – poslušamo tuje nasvete, ki nas še bolj vodijo stran od sebe, namesto, da bi prisluhnili sebi. Izgubljamo sebe, svoje izjemne moči in spontanost. V tebi se skriva vse znanje. A kako ga doseči?

Starodavne modrosti nosimo v celicah svojega telesa, vse je že del nas, le potrebno jim je prisluhniti, jim zaupati – to pa si lahko omogočiš zgolj takrat, ko se ustaviš. A tega se bojimo – zakaj? Ker tisti trenutek, ko se ustaviš, iz globin našega bitja na površje izbruhne vse tisto, kar smo v neizprosni bitki s časom potlačile znotraj sebe, zanikale in celo odvrnile od sebe. A ta vsebina je v resnici vseskozi del tebe, išče tvojo pozornost in ti poskuša dopovedati, da izgubljaš sebe … da način, skozi katerega deluješ kot avtomatski pilot v resnici nikoli ni bil tvoj, to nisi ti. In tega se bojimo – zakaj? Ker se bojimo prepoznati, da smo nekdaj Sebi obrnile hrbet, soočiti se z obžalovanjem, žalostjo, ki je del teh procesov od tistega trenutka, ko smo same sebi obrnile hrbet … in solze so neizbežne.

A nikdar ni prepozno: obrniti se k sebi in sprejeti vse dele Sebe, ki si jim nekdaj obrnila hrbet, jih objeti. Nikdar ni prepozno izraziti Sočutja do sebe, si dati pozornost, nežnost … vse to, kar napolni tvoj rezervoar, v tebi prebudi življenjsko iskro, ki je del tebe in je tako zelo edinstvena!

KOLIKO NEŽNOSTI NAMENIŠ SEBI? 

Nežnost do sebe je izraz sprejemanja Sebe – tudi tistih delov, ki jih tvoj um ne sprejema, za katere tvoj neiprosen mental meni, da niso dovolj dobri, da niso dovolj učinkoviti … A kdo je tako določil? Nekdo izven tebe, ki želi vso tvojo pozornost, tvojo energijo, ki želi celo tebe – a zgolj za svoje sebične potrebe, zate mu v resnici ni mar.

Si resnično še naprej želiš živeti tako? Zanikati, izčrpavati sebe za sebične potrebe nekoga drugega, ki mu v resnici ni mar zate? Ne bi raje Sebe predala Sebi, svojim najbližjim – partnerju, otrokom, s katerimi živiš in osvajaš izkušnje življenja? Potem to pomeni, da se je potrebno ta trenutek Odločiti Zase: ne več pozabljati nase, zanikati sebe, si obračati hrbet, sebi in svoji edinstveni naravi. Tvoja ženska narava je kot voda, ki neguje svet – a najprej je potrebno poskrbeti zase, predati nego, nežne občutke sebi … šele takrat boš celovita. In šele takrat, s polnim rezervoarjem, boš lažje predala sebe tistim, ki si jim pripravljena nameniti svoj čas, ki jih ljubiš …

… a v prvi vrsti Ljubi Sebe!